Kriminal, Mestne packe

V spirali nasilja in nesposobnosti

Novomeška avtobusna postaja je sinonim za nasilje, neurejenost in nezmožnost institucij, da bi naredile red in pričele s postopki, s katerimi bi postajo izbrisali s seznama sramot Novega mesta. Nenehni pretepi, uporaba solzivca, napadi z noži ter kraje različnih predmetov bi morale novomeški oblasti prižgati jasen alarm, da je potrebno nemudoma ukrepati. Žal se občinski veljaki na sramotno dogajanje ne odzivajo in tudi po zadnjem incidentu nič ne kaže, da bi bilo tokrat drugače. Popolna neaktivnost in pasivnost ljudi na položajih daje nasilnežem sporočilo, da lahko nadaljujejo z ustrahovanjem in pretepanjem, saj se jasno zavedajo, da odločnih ukrepov zoper njihova dejanja ne bo. Problematično je, da smo zaradi številnih incidentov nasilje na avtobusni postaji sprejeli kot vsakodnevno rutino.

Po včerajšnjem dogodku, v katerem sta bili v napadu z nožem poškodovani dve osebi, ljudje krivca za nastale razmere iščejo v policiji, ki naj ne bi zadovoljivo opravljala svojega dela. Vendar je potrebno poudariti, da možje v modrem le gasijo požar, torej posredujejo in ukrepajo v skladu z zakonskimi možnostmi, kar pomeni soočenje z nastalo situacijo. Da bi zaustavili sramotne obračune, bi morala reagirati Mestna občina Novo mesto, ki ima številne možnosti za ukrepanje. Opravičevanje neaktivnosti občine, češ da slednja ni lastnica objektov na postaji, je zavajajoče, kajti novomeška občina razpolaga z vsemi površinami okoli postaje, obenem pa ima lastninsko pravico tudi nad več prostori v objektu, med drugim nad skladiščem in sanitarijami. Kot lastnica prostorov in površin, bi morala občina s svojo močjo uveljavljati javni interes ter storiti vse potrebno, da se zagotovi varnost potnikov in drugih obiskovalcev.

To ni prostor potnikov, ampak prostor nasilnežev

Postaja s ceste – podoba kratice NM

Odziv na incidente

Novomeška oblast ne ukrepa, čeprav bi to morala storiti. Še huje je, da se oblastniki niti ne odzovejo na vse negativno dogajanje, ki močno kazi ugled Novega mesta. Vsak pameten župan bi ob ponavljajočih nasilnih dejanjih na glavni avtobusni postaji sklical tiskovno konferenco ter javnosti zagotovil, da bodo pristojne službe storile vse, da se nasilje omeji na minimalno raven, obenem pa nasilnežem poslal jasen signal, da mesto ne bo toleriralo pretepov, šikaniranj in drugih zavrženih oblik obračunavanja z ljudmi. Svojim sodelavcem bi naročil, da pripravijo vse potrebno, da se na območju okoli postaje vzpostavi videonadzorni sistem (ni razlogov, da to ne bi bilo možno storiti) ter preuči možnost uvedbe fizičnega varovanja. Navedeno bi moral storiti tudi novomeški župan Alojzij Muhič, ob tem pa na pogovor poklicati tudi romsko (cigansko) svetnico Dušico Balažek ter ji naročiti, naj pripadnike etnične manjšine pozove k nenasilju ter zglednemu obnašanju v javnosti, kajti vsi vemo, da so v nasilnih dogodkih velikokrat vpleteni pripadniki omenjene skupnosti. Ne smemo si zatiskati oči ter zanikati, da temu ni tako, seveda pa je treba jasno poudariti, da je nas sovražnik vsak, ki ogroža varnost ljudi.

Obsežna prispevka, ki obravnavata problematiko avtobusne postaje:

Vendar Novo mesto nima pametnega župana, še manj pametno upravljanje. V našem mestu gre vse po liniji najmanjšega odpora, kar pomeni, da se nič ne spremeni. Ko imamo problem, ga odgovorni preprosto spregledajo, ob tem pa se na veliko sprenevedajo ter lažejo, da ni možno storiti ničesar. Saj veste, ko nekdo večkrat ponovi laž, ta postane resnica, kakršnekoli nadaljnje aktivnosti pa so tako obsojene na propad. Da bi avtobusno postajo rešili spirale nasilja in propadanja, potrebujemo odločno oblast, te pa Novo mesto na žalost nima. Za ponazoritev delovanja občine glede avtobusne postaje lahko vzamemo primer javne razsvetljave. V mestu obstaja odsek ceste, kjer luči že dlje časa ne delujejo, občina pa ne dovoli zamenjati žarnic, saj naj bi namestili nove varčne luči. A novih luči ni bilo in jih še nekaj časa ne bo, medtem pa je pločnik v vmesnem času v temi. Občina na identičen način deluje pri avtobusni postaji, ko obljublja, da bo rešila postajo propadanja, medtem pa ne opravi nujnih vzdrževalnih del ter posegov, ki bi zagotovili varnost.

Obnove ni na vidiku

Čeprav je zagotovitev varnosti na postaji prva naloga novomeških oblasti, je potrebno obenem začeti aktivnosti za obnovo oziroma novogradnjo avtobusne postaje. Dejstvo je, da postaja dobesedno razpada, saj nima upravljavca, ki bi skrbel za redno vzdrževanje. Vzrok je v nekaterih  manjših lastnikih objekta, ki sploh nimajo vpisane lastnine, seveda pa tudi niso zainteresirani za morebitno investicijo, zato nočejo privoliti v upravljavca (zakonsko določeno je, da ima objekt z več kot 2 lastnikoma upravljavca). V takem primeru bi vsak pameten župan ustanovil delovno skupino, ki bi vodila pogovore z lastniki ter preigravala različne možnosti, kako najhitreje priti do obnovljene in sodobne avtobusne postaje. Na podlagi pogovorov in analiz bi skupina predlagala bodisi odkup preostalih prostorov bodisi gradnjo avtobusne postaje na novi lokaciji. Tako bi v najhitrejšem možnem času sprejeli odločitev, s katero bi lahko prenovili, oziroma zgradili nov objekt. A to se ne bo zgodilo, ker se novomeška občina nima namena ukvarjati z avtobusno postajo. Vse kar je storila do sedaj je, da je v svojih letnih planih premaknila obnovo postaje za nekaj let naprej.

Kot rečeno, za stanje postaje je nedvomno odgovorna občina, ki nima vizije, kako rešiti propadli objekt, še manj jo zanima odpravljanje sprotnih problemov. Pametni ljudje odpravljajo težave, neumni gledajo v zrak in živijo v prepričanju, da je vse v redu.

Luka REMS, fotografija: Matej VOVKO.

1 komentar

  1. Janez Novak

    Nič več novih prispevkov. Ali je spletna stran propadla?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja