Idejnik za prihodnost, Zgodbe vsakdana

Mestno kopališče vendarle bo!

Da občinski veljaki ne zmorejo oživiti aktivnosti na reki Krki in ob njej, smo na spletni strani ZA Novo mesto govorili že večkrat. Izpostavili smo skrajno neurejene in zanemarjene brežine, ki so se zaradi odsotnosti vzdrževanja ponekod povsem zarasle, poleg tega pa so zasebni lastniki na več mestih ogradili dostop do vodotoka, kar je nelegalno in v zvezi s tem občinski inšpektorat na naše posredovanje končno le vodi postopek. Na preostalih delih, kjer so sprehajališča (npr. Župančičevo), ni dosti bolje, saj tudi tu prihaja do zaraščanja, posledično pa so zaradi tega omenjene površine manj privlačne za meščane, turiste in druge obiskovalce, kar bi nas moralo vsekakor skrbeti, pa nas glede na odziv občinske uprave sploh ne. Sprehajalne poti so sicer opremljene s koši in klopmi, a kaj ko je to le tisti minimum, medtem ko čolnarn, privezov in druge turistične infrastrukture ni moč uzreti, čeprav smo že neštetokrat slišali, da bomo končno le dobili javno čolnarno, pa čolne na izposojo in druge stvari. Ne, nič od tega se ni uresničilo, le nekaj zasebnih čolnarn, ki imajo na vhodu žabico in ki stojijo tik ob javnih površinah in za katere niso graditelji pridobili prav nobenih dovoljenj. Pa jim nihče nič ne reče, preprosto pustimo, da nekateri počnejo to, kar želijo, ne glede na predpise. Dejstvo je, da so zaraščene površine ob Krki, betonirane brežine in druga navlaka ob njej naš vsakdan, ki je dejansko v posmeh nagradi, ki jo je Novo mesto dobili pred leti ravno za urejene brežine reke Krke. Drži sicer, da je na občini vsake toliko časa nekaj prebliskov, a kaj ko so ti večinoma kratkotrajni in ne prinesejo otipljivih rezultatov. Tako je Ivo Kuljaj iz Zavoda za turizem Novo mesto že konec lanskega poletja veselo razlagal o ureditvi približno 215 metrskega pasu pod teniškimi igrišči (Portoval) za druženje, kopanje in druge prostočasne aktivnosti. Dejal je, da bo urejen do letošnjega poletja, a se ni izšlo in sedaj pravi, da bo zadeva nared do spomladi prihodnje leto. Razlog za zamik obljubljene naložbe naj bi bil v usklajevanju nosilcev urejanja prostora, saj so vode občutljiva tema, kar sicer drži. Upamo, da bo tokrat le držal obljubo!

Pod teniškimi igrišči naj bi kmalu začeli s prvimi posegi za izgradnjo kopališča

Projekt ureditve kopališča pod teniškimi igrišči je vsekakor pohvale vredna stvar, saj Novo mesto nima več namensko urejenih površin za tovrstne aktivnosti. Kopanje v Krki je zamrlo v 70. letih prejšnjega stoletja (še prej so se Novomeščani kopali na Loki in pod sodiščem) z razmahom novomeške industrije, ki je v reko spuščala vse, kar ji je prišlo pod roke. Kanalizacijski sistemi niso bili nič boljši, njihova logika je bila takšna, da se odpadne vode preprosto odplakne v Krko brez prečiščenja. Posledice so bile katastrofalne, saj je reka Krka postala zelo onesnažena, življenje v njej je bilo ohromljeno, njen videz pa je bil naravnost zastrašujoč, za kar je poskrbel tekstilni velikan iz Bršljina. Šele osamosvojitev Slovenije in večja okoljska zavest je situacijo spremenila na bolje, saj se je pričelo sistematično prenavljati kanalizacijske sisteme in graditi čistilne naprave. Tudi danes se ta proces k sreči še ni ustavil, kajti ravno sedaj v Novem mestu poteka obsežna prenova kanalizacije, pred malo manj kot letom dni pa je začela obratovati tudi nova centralna čistilna naprava v Ločni, ki zagotavlja 100 % čiščenje odpadnih vod. Zadnje meritve Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto potrjujejo očitno izboljšanje stanja reke Krke, saj je le-ta primerna za kopanje povsod v Mestni občini Novo mesto, tudi v Mačkovcu, kjer so bili rezultati še lansko leto slabi. Ob tem spomnimo, da je bila Krka v letu 2005 popolnoma neprimerna za kopanje.

Pogled na predvideno kopališče, v ozadju so teniška igrišča, skrajno levo je leseni most na Loki

Kopališče pod drobnogledom

Izboljšanje stanja reke Krke in s tem možnost ponovnega kopanja govori v prid načrtovanemu kopališču, ki je predviden pod teniškimi igrišči, in sicer na spodnjem delu parcele 1381/7 (k.o. Šmihel pri Novem mestu) ter tudi še naprej na zemljišču, št. 1369 (k.o. Šmihel pri Novem mestu). Celotna dolžina urejenega pasu naj bi bila okoli 215 metrov, območje pa naj bi zavzemalo 3000 kvadratnih metrov rekreativnih površin. V okviru izgradnje kopališča se načrtuje odstranitev obstoječe zarasti ter postavitev urbane opreme, kot so lesene klopi, koši, oprema za piknike in tako naprej. Na celotni površini bodo urejene sprehajalne poti, ki bodo povezovale kotičke ob reki Krki ter teniška igrišča zgoraj. Ob Krki bo postavljena terasasta podlaga iz lesa, ki bo omogočala prijetno poležavanje v poletnih mesecih, dostop do reke pa bo zagotovljen na več dostopnih mestih, kjer bodo tudi manjši plavajoči pomoli. Na razpolago bo manjši gostinski objekt, kjer bo mogoče kupiti osvežilno pijačo. Okolica bo zelena, vzdolž klopi bodo posajena drevesa, ki bodo z leti nudila prijetno senco. Zadeva bo v celoti namenjena zabavi, sprostitvi in rekreaciji.

Kopališče, ki se bo zaradi izbire naravnih materialov, predvsem lesa, povsem zlilo z mirno okolico mestnega gozda Portoval, je zasnoval dr. Tomaž Slak iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, pomagal pa mu je Klemen Vodnik s sodelavko Vesno Sindičič. Na Zavodu za turizem Novo mesto predvidevajo, da bi lahko že v septembru objavili razpis za izbiro izvajalca gradbenih del, tako da bi zemeljska dela opravili še letos, preostanek pa na začetku prihodnjega leta, odvisno od tega, kako ostra bo zima. Po zatrjevanju direktorja zavoda Iva Kuljaja je denar za investicijo zagotovljen, zato do odlašanja z gradnjo po njegovih besedah ne bo prišlo. Okvirna vrednost projekta je 166.000 €.

Načrtovana ureditev kopališča, gledano s strani Portovala na reko Krko

Potrebni bosta vsebina in redno vzdrževanje

Seveda pa izgradnja kopališča ne bo dovolj, pomembna bo tudi vsebina, kajti dober obisk je mogoče pričakovati predvsem v toplih poletnih mesecih, v preostalem času pa bo potrebno ljudi privabiti z zanimivimi prireditvami, dogodki in drugimi aktivnostmi. V kolikor tega ne bo, nam grozi mrtvilo v obliki nekaj sprehajalcev, kar vsekakor ne bo zadovoljivo. Druga zadeva bo vzdrževanje, ki bo zaradi naravnih materialov zelo pomembno, saj bo les v nasprotnem primeru začel razpadati. Občinske službe bodo vsekakor morale poskrbeti za redna vzdrževalna dela, ki nikakor ne bodo smela iti po principu dela na sprehajališčih. Samo z rednim vzdrževanjem bomo infrastrukturo ohranili trajno v dobrem stanju. Omeniti pa moramo tudi vandalizem, ki se pojavlja v neposredni bližini, in sicer v okolici trgovskega središča. Na območju kopališča bo potrebno izvajati poostren nadzor v določenih terminih, kajti če tega ne bo, potem bodo ostali le kupi smeti, razbiti koši in sežgane klopi, kar si nikakor ne želimo. Pri projektu ZA Novo mesto želimo poudariti, da je izgradnja kopališča vsekakor pozitiven znak v razvoju rekreativnih površin, vendar pa je potrebno upoštevati navedena dejstva ter tudi v prihodnje načrtovati nove poti, čolnarne in druge površine, kajti le tako bomo lahko nekoč v celoti uredili območja ob reki Krki.

Luka REMS, fotografija: Matej VOVKO, grafike: Zavod za turizem Novo mesto.

1 komentar

  1. Novomeščan

    Zelo lepo. Je pa vdrževanje ključnega pomena. Sem videl že preveč lesenih objektov, ki so jih postavili in pozabili nanje. Les potrebuje pravilno nego, v nasprotnem primeru je propadanje neizbežno.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja