Kriminal, Mnenja, Zgodbe vsakdana

Komentar: Posledice večnega popuščanja

Ciganska oziroma romska problematika je v Novem mestu redno na naslovnicah lokalnih spletnih portalov, kajti ustrahovanja, grožnje, pretepi in druga kazniva dejanja se tu pojavljajo vsakodnevno, vsake toliko časa pa lahko poročamo tudi o resnejših incidentih. Eden izmed njih se je v preteklih dneh zgodil v gostinskem lokalu v Gotni vasi, kjer so pripadniki etnične skupnosti že večkrat grozili najemnici in lastnici lokala. Ti so vpili, razgrajali, povzročali materialno škodo, na kraju pa so bili tudi policisti. Precej običajen dogodek, ki dandanes sploh ne razburja in odmeva toliko, kot bi le-ta v preteklosti, bi moral biti jasen in glasen alarm, da je potrebno nekaj spremeniti, saj so kazniva dejanja vse drznejša, kar pomeni, da pripadniki ciganske (romske) skupnosti ne čutijo prav nobenega strahu pred posledicami, ki bi jih morale doleteti. O drznosti govori tudi zadnja uspešna akcija novomeških kriminalistov, ko so razkrinkali kriminalno združbo, ki je preprodajala prepovedane droge, kajti vodilni ljudje te lopovske naveze so bili doma ravno iz nelegalne soseske Žabjak. Pa ne le to, izjave nekaterih odkrito namigujejo, da bi se morali Novomeščani in prebivalci okoliških krajev enostavno navaditi na vse te negativne procese in zadnja leta postaja jasno, da so nekateri tovrstne odklone sprejeli, saj so ugotovili, da razburjanje preprosto ne pomaga.

Žabjak – leglo kriminala, nasilja in drugih negativnih praks

Priznam, ne rad pišem o Ciganih (Romih) in vsem, kar je povezano z njimi, vendar nimam izbire, saj je to sestavni del življenja prebivalcev Novega mesta, med katere sodim tudi sam, zato je izražanje mnenj pomemben doprinos, ki ga lahko da vsak posameznik. Seveda je pri tem potrebno biti objektiven in realen, kar pomeni, da stvari predstavljaš točne takšne, kot so v resnici in to sem do sedaj venomer počel. Poročanje na tej strani je bilo vedno nepristransko, edini interes v tej zgodbi pa je izboljšanje situacije v našem mestu ob Krki, zato so obtožbe o populizmu povsem brezpredmetne, dajejo pa jih tisti, ki v življenju niso stopili veliko korakov od svojega doma in tudi niso uspeli spoznati, kaj pomeni živeti s številčno cigansko oziroma romsko populacijo. Enako se čudim izjavam nekaterih ljudi, ki pravijo, da vsi Cigani (Romi) niso enaki in da vsi ne kradejo ter povzročajo nevšečnosti. Morda se sicer najde kakšen, pa vendar lahko povsem brez zadržkov govorimo o tem, da kriminalna dejanja povzroča velika večina pripadnikov etnične skupnosti v Novem mestu in okolici. Če bi obstajali pošteni Cigani (Romi), bi se le-ti lahko javili in s prstom pokazali na tiste, ki povzročajo probleme, vendar tega nikoli ne storijo, oziroma se oglasijo takrat, ko gre za njihovo korist. Naj vam še razložim, da uporabljam tako besedo Cigan kot besedo Rom zgolj zaradi vljudnosti, saj naš Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pozna le prvo besedo, medtem ko pomen druge nima nobene povezave s pripadniki etnične skupnosti. Iluzorno je namreč prepričanje, da se z zamenjavo imena reši slabšalni prizvok pri večinskem prebivalstvu, saj to ni povezano z imenom, temveč z dejanji. Če spremeniš ime in obdržiš stare navade, ni splošni vtis nič boljši.

In kakšna je situacija ta hip v Novem mestu? Izrazito slaba in čeprav je v povprečju ciganska (romska) populacija izjemno mlada, niso njihove navade prav v ničemer drugačne od njihovih staršev. Šole obiskujejo zelo redko, saj imajo ogromno neopravičenih ur, poleg tega pa povzročajo številne probleme in so nasploh nemotivirani za izobraževanje, kar je sicer povsem logično. Podatek, da je na območju Mestne občine Novo mesto v letih 2006 – 2012 osnovnošolsko izobraževanje zaključilo zgolj 8 ciganskih (romskih) otrok, nam pove čisto vse in dodaten komentar je nepotreben. A težave niso zgolj v šolah, temveč tudi v zdravstvenem domu, na Centru za socialno delo in drugod. Cigani (Romi) neupravičeno zahtevajo zdravniška opravičila, zdravila na recept, denarno socialno podporo in če tega ne dobijo, začnejo z grožnjami, izsiljevanji in drugimi zastraševalnimi metodami. Seveda so tu še vsa druga kriminalna dejanja, ki pa jih ne mislim omenjati, saj so vsem splošno znana. Lahko rečem, da je sedanje stanje porazno in nesprejemljivo, kakor tudi način reševanja težav. Občina namreč v tem hipu pripravlja Strategijo za reševanje romske tematike, v kateri je veliko analiz dogajanj v preteklosti ter tudi ukrepov, ki pa gredo predvsem v smeri legalizacij ciganskih (romskih) naselij, dodatnih policijskih in zdravstvenim pisarn ter drugih sistemskih zadev. Pomeni, da bomo ponovno veliko dali, s tem da bodo kriminalna dejanja in številna nezakonita dejanja ostala in to je povsem nespodobno. Ves čas že na veliko popuščamo in Cigani (Romi) to dobro vedo, rezultat pa je stanje, katerega vsi zelo občutimo. Že zdavnaj bi morali namreč pokazati avtoriteto države, vendar tega očitno nismo sposobni. Dejstvo je, da so zemljišča v naselju Žabjak protipravno odvzeta dejanskim lastnikom in nasilno prisvojena, pa vendar se ne zgodi nič, kar enako velja za vse objekte, saj gradnja na tem območju ni dovoljena in gre seveda za nelegalne posege. Gradbeni inšpektor bi vsekakor moral napisati odločbe ter odrediti rušenje, a se je to v preteklosti zgodilo le malokrat in večina hiš še zmeraj stoji. Omenimo še vse sporne vodovodne priključke in drugo infrastrukturo, za katero romska skupnost ne plačuje položnic, mi pa to preprosto toleriramo. Veste, dokler se bomo bali samega sebe in trepetali za izjavami varuhov človekovih pravic, ki so včasih naravnost smešne, ne bo boljše. Cigani (Romi) si seveda lahko prosto izbirajo svoj kraj bivanja, a mora biti ta izbira v skladu z zakonom, sicer so sankcije povsem upravičene in te bi morali v naših primerih sprožiti. Ker jih ne, dajemo zelo negativno sporočilo, ki pravi, da nezakonita početja ne bodo sankcionirana in Cigani (Romi) to izkoriščajo.

S tem, ko ne kaznujemo nelegalnih praks, povzročamo še eno veliko škodo, kajti odpor med prebivalci se zoper Cigane (Rome) zato povečuje in ta onemogoča kakršnekoli premike na področju urejanja naselij. Seveda jih bo potrebno dolgoročno urediti, saj druge izbire praktično ne bo, a ljudje na to ne bodo pristali, če pristojne službe ne bodo kaznovale etnične skupnosti zaradi nelegalnih početij. Pristojni bi že vendarle lahko razumeli, da bomo lahko kompromise sklepali šele potem, ko bodo padle črne gradnje, ko bodo odklopljeni priključki, za katere se ne plačuje položnic, ko bodo Cigani (Romi) živeli tako kot vsi ostali. In tu bi lahko veliko naredila novomeška romska svetnica Dušica Balažek, ki deluje ravno z namenom izboljšanja ciganske (romske) situacije, a kaj ko uporablja povsem napačne pristope, ki zgolj samo še povečujejo sovražnost. Saj poznate njene izjave, da se morajo novinarji za vstop v nelegalni Žabjak najaviti in podobno. Namesto, da bi se pogovarjala s Cigani (Romi) o zmanjšanju števila kaznivih dejanj, ona raje vlaga kazenske ovadbe zoper lokalne medije ter pisce spletnih komentarjev, ki naj bi bili po njenem mnenju nestrpni, a se ne zaveda, da dejansko ne gre za nestrpnost, temveč zgolj za odkrita mnenja ljudi, ki imajo dovolj nasilja in privilegijev etnične skupnosti. Potrebno je poudariti, da govorimo o “nestrpnosti” zoper kriminal in nasilje in to stvari postavi v povsem nove okvirje. Naj omenim, da Dušica Balažek ob razkritju kriminalnih dejanj ni nikoli sklicala nobene novinarske konference in obsodila dejanj, ampak je bila raje tiho in se je oglasila šele takrat, ko so policisti izvajali racije v ciganskih (romskih) naseljih ter jih je obtoževala najrazličnejših prekrškov. Logično je, da to med ljudmi sproži še večji odpor, zato so dejanja romske svetnice še toliko bolj nerazumljiva. Vsekakor bi lahko sama ugotovila, da zgolj škoduje že tako napetim odnosom med Cigani (Romi) in večinskim prebivalstvom.

Novomeški romski (ciganski) svetnici bi vsekakor svetoval premislek, saj bi lahko z drugačnim pristopom, ki bi vključeval jasno obsodbo nezakonitih dejanj, dosegli določene premike na bolje, a to seveda sedaj ni možno, saj svetnica deluje kot nekakšen odvetnik. Zavedati se je potrebno, da bomo morali poiskati rešitve, kajti sedanje stanje je dejansko lahko tudi zelo nevarno, saj bi morebitni hujši incidenti lahko pripeljali do nepredvidljivih posledic in tega bi se morali bati. Dejstvo je, da bosta potrebna razum in odgovornost tudi na ciganski (romski) strani. Lokalna skupnost je do sedaj vendarle nekaj naredila, poskušali smo z najrazličnejšimi programi, ljudje so bili zelo tolerantni, pa vendar je to prineslo le še več nasilja in drugih negativnih dejanj. Gospa romska svetnica bo pač morala ciganski (romski) skupnosti dopovedati, da ljudje ne nasprotujemo njim, ampak kriminalu in nasilju, ki ga povzročajo.

Luka REMS

1 komentar

  1. Dolenc

    Samo za informacijo: Ta tematika se vleče že preko 100 let. Tu je članek iz časopisa:
    “Cigani — grozea davek mnogim kmetom.
    Letošnjih „Novicu 1. list je v poročilu centralnega
    odbora družbe kmetijske omenil tudi razpravo o cigan
    i h , ki jo je sprožila p o d r u ž n i c a n o v o m e š k a,
    katera prosi, naj bi družba kmetijska veliko nadlogo,
    ki jo c i g a n i delajo ljudem po kmetih, resno prevdarila
    in se za pomoč obrnila do si. deželne vlade. Ker
    smo prepričani, da kmetje tudi po druzih krajih čutijo
    to veliko nadlogo , bi pač kake posebne postave zoper
    ciganstvo potreba bilo, ako ne zadostuje postava zoper
    potepuhe (Vagabundengesetz). Naj se v ,,Novicah” oglasijo
    tudi o b č i n e iz d r u z i h k r a j e v , ki so v tacih
    nadlogah, da dobi naša peticija več veljave.
    Podlaga, na katero se je oprl sklep naše podružnice,
    bilo je sledeče poročilo velecenjenega uda podružničnega
    :
    „Veliki in zares uže preobčutljivi so davki, katere
    ubogi kmet nositi mora. Ni mi treba jih na drobno
    naštevati. Kdor le kaj posestva ima, mora prenašati to
    pretežavno breme.
    V okolici n o v o m e š k i pa imamo strahoviti davek,
    kateri, kolikor je meni znano, ubozega kmeta in vse
    prebivalce novomeškega okraja tako hudo tlači, da
    menda nikjer ne tako, kakor tukaj. Ta uima tukaj bolj
    kakor kje drugod naše poljske pridelke spodjeda. Ta
    nadloga nam plodove in hoste uničuje. Ta sila nam pa
    tudi doma nikdar miru ne d&, ter nam neprenehoma
    poleti in pozimi — dan na dan — sitnost in škodo dela.
    In pri vsem tem smo v vednem strahu, da nam ne le
    živino, da nam cel6 pohištvo pokonča.
    In ta nepotrebni, čez vso mero hudi davek v našem
    okraji so potepinski c i g a n i . Ena leta sem nimamo
    pred to tatinsko druhaljo prav nobenega mini več. Včasih
    so se pritepli kak teden v en kraj , potem smo imeli
    nekoliko časa mir. Al zdaj še ne odnese ena jata svojih
    nestrpljivo nadležnih pet, uže je druga drhal, še hujša
    tukaj. Ogerski, hrvaški, nemški cigani zraven kranjskih
    — vsa sodrga se sme klatiti tu okoli. Vsi jesenski
    pridelki, vsaka hosta in vsi pašniki, od kar mora ubogi
    kmet tako visoke davke odrajtovati, to vse je prosto
    tej nesnagi, ki seboj vlači po več razstradanih kljus,
    psov in svinj , ki nam brez vsega strahu veliko škodo
    dela.*) In mož, ki toliko trpi, da si neizmerne davke
    vendar kako pristrada, nima še doma nikoli mini. In
    zoper to veliko nadlogo nima ubogi kmet n o b e n e pom
    o č i ! In ako tem klatežem ne da vsega, kar zahtevajo,
    mu ne le žugajo, marveč mu otrovajo živino, najraji
    prešiče, da poginejo; in večkrat živina še pojema,
    uže je cigan tu in nadleguje gospodarja , naj mu prepusti
    otrovano žival, kar se mnogokrat zgodi. **)
    Sliši se pa in ta govorica gre okoli, da novomeška
    gospoda (menda vendar ne vsa?) zagovarja to tatinsko
    druhal! S kakošnimi razlogi neki?***) Želeti bi bilo,
    da bi taki človekoljubi bili le kakih 14 dm v kmetiški
    hiši in sami skusili to nadlogo , kakor jo skušati mora
    ubogi kmet. Tudi bi dobro bilo , da bi vsak ciganski
    *) Privleče se jih včasih kakih 12—16 oseb, imajo po
    6 konj, psov itd. seboj, pa se vselijo v hosti. Uboga potem
    hosta in zajci!
    **,) Lanskega leta okoli kresa je prišla ciganka k mlinarici
    v Golnivasi, vidi prešiča {nad 2 centa težkega) ter pravi:
    „prase bude krepaloa, čeravno je bil zdrav. In čez 3 dni je
    res poginil, kajti zavdala mu je. Najraji gredo nad kuretino
    in svinje; ostrupijo jo, živad pogine in kmet jo zakoplje; cigan
    pa potem pride in jo izkoplje.
    ***) So tudi brezvestni usnjarji, ki kupujejo cele velike
    lonce svinjske masti od ciganov; vsaj bi vendar morali vedeti.,
    da je ukradeno blago!
    20
    zagovornik občutil britkost, kakor jo občuti revež , ki
    si je z neznanskim trudom izred;l prešička, ne ; da bi
    ga sam za potrebo imel, ampak da bi ga prodal za
    davke; pa mu ga potepinski cigani otrovajo in požrejo.
    Misliti je, da bi potem tudi ciganov sit bil.””

    Vir: C (15.01.1881). Cigani grozen davek mnogim kmetom. Kmetijske in rokodelske novice, letnik 39, številka 3. URN:NBN:SI:DOC-UM2IXAR0 from http://www.dlib.si

    Lep pozdrav,
    Dolenc

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja