Idejnik za prihodnost, Mestne packe

Propadle in zanemarjene stavbe v mestnem jedru

Mnogi si bodo letošnjo zimo zapomnili po veliki količini snega in s tem povezanimi radosti. Tudi v Novem mestu ga je bilo precej in naravi gre zasluga za prav pravljične zimske trenutke v mestu ob Krki. A vendar zima ne pomeni le veselja, saj je lahko ta pokazatelj, kako slabo so vzdrževani nekateri objekti. Najbolj očitno je bilo to spet na Glavnem trgu, kjer imamo nabor cel kup zanemarjenih ter tudi zapuščenih stavb, ki jim zima nikakor ni bila naklonjena. Seveda to ne more biti noben izgovor, saj raznovrstni vremenski pojavi le razgalijo vse pomanjkljivosti v upravljanju in vzdrževanju, niso pa glavni krivec dogodkov, ki smo jim priča. Tako smo sedaj v marcu lahko videli številne polomljene snegobrane in žlebove, ki so odpadli s hiš, medtem ko nekateri še zmeraj visijo po strehah in ogrožajo bližnji promet. Podobno je s fasadami, ki se na številnih mestih krušijo in odpadajo. Ob tem seveda ne smemo pozabiti še na druge probleme, ki dodatno kazijo mestni prostor.

Starejša hiša poleg Rotovža je v zelo slabem stanju

Poudariti je potrebno, da gre za zgolj nov kamenček v mozaiku, kajti stavbe v starem mestnem jedru in drugod (npr. v Kandiji) propadajo že vrsto let. Ne, ne gre za posamične dogodke, ki so se zgodili včeraj, temveč je vse to posledica dolgoletnega zanemarjenja in odsotnosti vzdrževanja. Že hiter sprehod po osrednjih predelih Glavnega trga nam razkrije katastrofalno stanje nekaterih objektov, za katere se lastniki ne zmenijo. Ob tem se je potrebno nenehno izogibati predelom pod žlebovi, saj iz njih redno curlja, poleg tega obstaja nevarnost odpadanja različnih predmetov (strešnikov, delov ometa). Celo več, nekaj hiš je tako dotrajanih, da nujno potrebujejo varnostno konstrukcijo, nekatere izmed njih tudi nimajo oken, s svojim izgledom pa privabljajo vandale, ki so že napravili nekaj grafitov in drugih napisov. To pomeni, da ne le zgradbe izgubljajo na vrednosti, temveč se povzroča tudi velika materialna škoda. A izraz škoda je tu relativen, saj ti objekti predstavljajo kulturno dediščino dolenjske metropole in so kot taki zaščiteni. Poosebljajo edinstveno zasnovo Glavnega trga, ki je srce Novega mesta, za njega pa poznavalci pravijo, da je eno izmed najlepših zgodovinskih mest v Sloveniji.

Najbolj očitni primeri zanemarjenja

Če nekoliko natančneje pogledamo situacijo, lahko ugotovimo, da v starem mestnem jedru precej stavb potrebuje vsaj nujna vzdrževalna dela, da o kompleksnejših obnovah sploh ne govorimo. Tako imamo na Glavnem trgu zraven Rotovža večjo hišo (Glavni trg 8) z letnico 1850, ki nekaj zadnjih debelih let strahotno propada in je povsem zanemarjena. Jasno je, da vzdrževalnih del ni bilo že dolgo, kar priča puščajoči žleb, iz katerega ob vsakem dežju teče po pločniku, poleg tega vsake toliko časa odpade kakšen del ometa. To je dovolj zgovorno, da bi lastnik (zasebnika iz Novega mesta – podatek dostopen preko ZK) reagiral in popravil žleb ter zaščitil pešce z morebitno mrežo (konstrukcijo), a se to ne zgodi, ker so pač propadli objekti postali vsakdanja praksa, za katere se ni vredno potruditi.

Vode redno curlja s hiše, včasih pa pade tudi kakšen kos ometa

Na zgornjem delu Glavnega stoji še ena sramota, in sicer precej velika stavba nasproti hostla Situla (Glavni trg 2), ki je v večjem delu opuščena, edino v pritličnih prostorih deluje nekaj lokalov ter zasedeni so še nekateri drugi prostori, vse ostalo pa ni v funkciji. Objekt izjemno hitro propada, kar se kaže v razbitih oknih (ponekod jih sploh ni), odpadajočih delih fasade in še bi lahko naštevali. Ravno med to zimo je s stavbe odpadla večja količina snegobranov, nekaj pa jih še visi in bo tako verjetno še nekaj časa ostalo, saj ga ni junaka, ki bi to pospravil, čeprav je eden izmed lastnikov obljubil, da bodo ukrepali. Teh je sicer več, manjši delež ima tudi novomeško arhitekturno podjetje K.A.B., precej večji delež pa obvladuje Publikum Trezor iz Ljubljane. Na tem primeru se lepo pokaže vsa nezainteresiranost, za kakršna koli popravila, ki bi bila nujno potrebna. Ne le to, stavba ima velik potencial, saj premore veliko prostorov, ki bi bili lahko namenjeni različnim aktivnostim. Enako velja za sosednjo Bergmanovo hišo, ki ravno tako ni v najboljšem stanju.

Zanemarjenost in opuščenost se vlečeta tudi naprej na Rozmanovo ulico, kjer imamo več hiš, ki so v izjemno slabem stanju. Opis vseh hib bomo izpustili, saj so enake opisanim v zgornjih odstavkih. Tako izstopajo objekti – Rozmanova ulica 2, 8 in 14, a to se le najbolj očitni primeri. Za vse našteto je značilno mešano lastništvo, z izjemo stavbe na Rozmanovi 14, katere lastnik je zasebnik s stalnim bivališčem v Metliki in kjer je najemnik spodnjih prostorov mobilni operater Simobil. Na območju je sicer ena pozitivna zgodba, in sicer oranžna hiša, v kateri domuje poslovalnica banke Raiffeisen, pa še pri tej je šlo za malomarna dela, saj je spodnji kamniti del že na več mestih odpadel.

Ne le v starem mestnem jedru, nekatere zelo razpadajoče in nevarne objekte imamo tudi drugod. Tu nikakor ne smemo pozabiti mitnice v Kandiji, ki je po našem mnenju ena izmed najbolj strahotno dotrajanih stavb v Novem mestu ter tudi Paučičeva vila, ki se dviga nad Ljubljansko cesto in stoji blizu zgradbe Mestne občine Novo mesto. 

Nevzdrževanje s sabo pripelje tudi vandalizem

Če pogledamo še na Breg, lahko spoznamo precej premikov na bolje, hiše se obnavljajo, a kaj ko bode v oči prva hiša na Bregu, ki je povsem nenaseljena in zapuščena, to najbolj odseva pogled s Pugljeve ulice, kjer lahko vidimo povsem zanemarjen breški del hiše (leseni del) z razbitimi in odprtimi okni. Pogled v lastništvo je zanimiv, saj nam le ta razkrije, da je objekt v lasti Republike Slovenije, s katerim upravlja Center biotehnike in turizma Grm. Poskusili bomo izvedeti, kaj je s to zadevo in zakaj se dovoljuje tako sramotno stanje. Ob tem naj povemo, da se to le najbolj očitni primeri propadlih in zapuščenih stavb v mestnem jedru, ki jih je še veliko več. Namerno smo izpustili stavbe v lasti občine in njenih podjetij, saj pri slednjih ni problemov z lastništvi in obstaja prosta pot za njihovo rešitev, le volja občinskih veljakov je potrebna. Tu so v mislih Narodni dom, objekti v lasti Zarje in tako naprej.

Odgovornost

Branje teh vrstic kar bruha in bruha nova vprašanja. Zakaj se nihče ne zmeni za propadle objekte? Kje so lastniki in kaj počnejo? Zakaj se ne varuje pešcev in odstrani nevarne dele s hiš? Na vsa ta vprašanja pa niti ni tako težko odgovoriti, oziroma smo nanje že delno odgovorili. Namreč, če pogledamo Zemljiško knjigo lahko hitro dobimo nekaj zelo zanimivih odgovorov. Večina izmed propadlih stavb je v zasebni lasti, pri tem se seveda ne smemo slepiti, da gre za urejena razmerja, kajti precej je primerov, ko obstajajo spori med lastniki. Nadaljnje, malo je stavb z enim samim lastnikom, pogosto jih je cela paleta in to povzroča nove težave. Ni odveč podatek, da to še zdaleč niso samo Novomeščani, temveč tudi ljudje iz oddaljenih krajev, v nekaterih primerih gre tudi za večja podjetja, ki imajo stavbe v lasti zgolj po “naključju” in se jih želijo le znebiti. Povsem jasno je treba povedati, da ti ljudje ne sledijo interesu tega mesta, ampak svojim ciljem, kar je sicer logično, vendar je tu treba paziti, da ne gre za neke obrobne predele, temveč za staro mestno jedro Novega mesta, kar zahteva posebno skrb in odgovornost. Teh vrednot pa v mestu nismo znali vzpostaviti. Preprosto gledali smo stran in to počnemo še danes. Ko s strehe visijo nevarni deli, hodimo mimo in smo tiho (izjema je nekaj lokalnih medijev), ko se na tleh znajdejo deli omete, stopimo zraven in nadaljujemo. Vidite, to je ta praksa, ki daje lastnikom potuho, da ne rabijo ničesar spremeniti, da lahko pustijo tako, kot je. Še več, vsi skupaj dovolimo, da najemniki pritličnih prostor prosto po Prešernu barvajo “svoje dele fasade”, kar pomeni le tisti košček, kjer stoji njihova trgovina. Pri izbiri barv ne gledajo kaj dosti na okolico in tako dobimo pravo mešanico grdih barv, ki dodatno iznakazijo že tako grde stavbe. Pa čeprav jim tega ni nihče dovolil, saj bi morali glede na varovanje kulturne dediščine pridobite soglasje pristojnega zavoda. Mesto pa na ta način postaja vse bolj degradirano.

Povsem zanemarjena stavba zraven nekdaj slavne Bergmanove hiše

Človek se ob vsem tem vpraša, kaj storiti? Na nas je namreč, da na trajnostni način spodbujamo in težimo k obnavljanju in ohranjanju starega jedra. Ampak kako, ko pa nas nekateri lastniki in ostala javnost prepričujejo, da je to stvar zasebnih lastnikov in da se mi nimamo pravice vmešavati, kar seveda ne drži, saj smo aktivni meščani dolžni opozarjati na nevarne stavbe, na probleme, ki se pojavljajo v mestu in tudi na nepravilnosti pri “instantnih” obnovah, katerih ne manjka. Moramo opozarjati, pisati in o tem širiti glas, saj je to edini adut v rokah civilne družbe, da  se nekaj spremeni, oziroma, da se poskuša zagnati ciklus sprememb. Škarje pri tem pa ima Mestna občina Novo mesto, ki lahko posreduje tudi v primerih zasebnikov lastnikov, vendar tega do danes ni storila. To ji omogoča Zakon o graditvi objektov, ki v 3. odstavku 6. člena pravi:

“Če so na objektu takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine, pa ne gre za nevarno gradnjo po tem zakonu, občina zaradi zavarovanja javne koristi lahko zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela. Občina sprejme odlok, v katerem določi območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti oziroma merila za njihovo določitev ter predvidi oceno njihovih stroškov. V odloku lahko občina predvidi tudi višino sredstev, ki jih bo prispevala za pokritje dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli. Na podlagi navedenega odloka pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku. Če je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, je treba dela izvajati v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo kulturne dediščine.”

Občina bi tako lahko sprejela odlok o merilih za določitev nevzdrževanih objektov, na podlagi katerega bi potem izdajala odločbe za posamezne stavbe. Lastniki so z odločbo kasneje zavezani izvesti predpisana dela in če to ne storijo se lahko opravi izvršba za denarno obveznost. V primeru, da občina za izvršbo založi sredstva za vzdrževalna dela, pridobi na objektu zakonito hipoteko. 6. člen tudi navaja, da če občina na podlagi strokovnih analiz ugotovi, da vzdrževalna dela ne omogočijo odpravo pomanjkljivosti, lahko izda novo odločbo, v kateri predpiše rekonstrukcijo objekta.  In vse to bi lahko uporabili v primeru starega mestnega jedra (tudi v Kandiji), kjer se kaže vsa nezainteresiranost in brezbrižnost nekaterih lastnikov, ki ne morejo odpraviti niti minimalnih pomanjkljivosti. Pa vendar občina tega odloka vse do zdaj ni sprejela, saj so sprva občinarji razlagali, da se take represije ne bodo šli in bodo raje spodbujali vpletene ter pripravljali sestanke, omogočili sofinanciranje in tako naprej. A rezultat njihovih aktivnosti je precej zgovoren. To ne deluje, saj se v nekaj letih ni spremenilo praktično ničesar, vse gre po starem in nekaterim to ugaja. Spodbujanje pač ni rodilo nobene zares potrebne sanacije, zato je potrebno nastopiti nekoliko odločneje ter z odlokom poskrbeti za tista res nujna dela, katera bi lastniki morali izvesti sami od sebe, brez pritiska lokalne skupnosti. Kakor smo izvedeli, so na občini kasneje pripravili osnutek takšnega odloka, a so sprejem zaustavili, saj naj bi pristojno ministrstvo imelo pomisleke glede ustavnosti 6. člena. In to je bilo dovolj, da se je vse ustavilo, čeprav je 6. člen še zmeraj veljaven in še danes omogoča sprejem odloka. To so storile tudi številne druge občine, pri nas v Novem mestu pa imamo pomisleke. Kot vedno.

Opustela prva hiša na Bregu

Spomeniško varstvo

Ustavimo se še enkrat pri propadajočih stavbah v mestnem jedru. Potrebno je namreč pojasniti še eno stvar. Večina objektov na Glavnem trgu in bližnjih ulicah je spomeniško zaščitenih. V javnosti se pogosto pojavijo očitki, da je zanemarjenost in zapuščenost tovrstnih zgradb posledica okornosti predpisov, ki urejajo kulturno dediščino, gnev se pogosto zliva nad Zavod za varstvo kulturne dediščine. Oni so tisti, ki ustavljajo lastnike, da bi obnovili hiše, oni so tisti, ki onemogočajo izvedbo vzdrževalnih del in tako naprej. Seveda so temu sledili tudi nekateri mediji in rodila se je gora populizma in drugih nesmislov. Stvar je povsem enostavna, staro mestno jedro je potrebno varovati, saj je izredna dragocenost našega mesta in mu daje svoj pečat, to je tisto, po čemer nas drugi poznajo. Če bi mi povsem enostavno in po naši presoji prenavljali, odstranjevali kamnite portale in druge značilnosti hiš v mestu, bi povsem spremenili podobo mesta ter iz njega naredili neko nerazpoznavno območje, ki bi trajno zaznamovalo Novo mesto v negativnem smislu. Že sedaj lahko vidimo, kako nekateri brez vseh soglasij barvajo koščke fasad, nad katerimi se potem zgražajo vsi meščani. Zavod ne postavlja nemogočih pogojev, ampak le zahteva ohranjanje nekaterih bistvenih značilnosti, kar je sicer nujno. In ni res, da ni moč prenavljati, saj imamo tudi nekaj pozitivnih praks, ko smo dobili ducat lepo obnovljenih hiš, ki se zelo lepo ujemajo z mestnim jedrom. Ne pozabimo, ne smemo poslušati vedno tistih, ki jim ne uspe, ko poskušajo nekaj na silo spraviti čez, nato pa ves gnev zlivajo nad vsemi mogočimi institucijami.

Žalostna podoba prve hiše (iz smeri mesta) na Bregu

Tako, navrgli smo nekaj primerov, ki nujno potrebujejo ukrepanje. Predstavili smo dejavnike, ki se ne bi smeli dogajati ter tudi rešitve, ki obstajajo, med njimi je zagotovo priprava ustreznega odloka, s katerim bi izboljšali stanje starih stavb. Vendar to še zdaleč ni vse. Potrebno je pristopiti k celovitemu urejanju centra mesta, kar pomeni, da je treba sklicevati lastnike, jih spodbujati in to početi ves čas. Vztrajnost je v tem primerih pomembna vrlina, za katero pa dvomimo, da jo imajo tisti, ki se s tem ukvarjajo. Baje so te aktivnosti potekale že sedaj, a nekaj je jasno. Rezultatov so dale bore malo in potrebno jih je nadaljevati, vendar drugače. V večjo prestavo je treba dati!

Luka REMS, fotografije: Matej VOVKO.

2 komentarja

  1. dejan

    Ja marsikaj bi bilo treba poštimat v NM, ki je zame eno lepših, če ne najlepše slovensko mesto, manjka mu sam malo občutka ter pametnega vodenja. Turistično bi pa lahko bistveno napredoval, če bi se nekdo resno lotil programa in če bi par fasad preštrihal, v glavnem za en miljonček bi lahko naredili efekta za 10 miljonov, če karikiram. Sicer pa me še zanima, če mogoče kdo ve kdo je bil arhitekt doma JNA oz. KC Janeza Trdine, ki mi je ena, če zanemarimo prizidek, impozantnejših stavb v novem mestu, na spletu namreč ni odgovora. LP

Trackbacks / Pings

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja