Mestne packe

Zapuščena mitnica v Kandiji

Saj veste, Kandija, nekdaj predmestje Novega mesta in rojstni kraj največjega slovenskega športnika vseh časov Leona Štuklja, ki bi jo zaradi vloge pri Novomeški pomladi označili tudi za znanilko sprememb, se že leta bori z zanemarjenostjo in občutkom manjvrednosti, predvsem zaradi izjemno dotrajanih (zgodovinskih) stavb in skoraj predpotopne prometne infrastrukture. Slednja se sedaj ureja, končno bi lahko rekli. To sicer pomeni novo cestišče, pločnike, varčna javna svetila, izboljšano kanalizacijsko omrežje, a kaj bodo rak rana, grdi in neuporabni objekti vzdolž ene najbolj obremenjenih mestnih vpadnic, ki poteka čez ta predel, zagotovo še nekaj časa ostali. Zloglasni vagon (oranžna grda stavba), katerega je investitor dobesedno izsilil, številne stare stanovanjske (spomeniško zaščitene) zgradbe in ogromna nekdanja mitnica, je le nekaj nesrečnih zgodb v tem delu mesta. Mi se bomo tokrat posvetili zadnji. Mitnici, kajpak.

Pogled na veliko stavbo mitnice s Kandijskega mostu

Zgodovinski oris

Ta ogromna, enonadstropna hiša leži dobesedno skoraj na cesti, nekoliko naprej od odcepa za Resslovo ulico proti Kandijskemu mostu, v neposredni bližini reke Krke s čudovitim pogledom na staro mestno jedro, kjer izstopa znameniti Breg. Njena zgodovina je dolga, tudi burna. Zgrajena je bila namreč že davnega leta 1745, kar potrjuje kamniti portal z vklesano letnico, ki obdaja s travo zaraščeni vhod. Zraven je stal v 16. stoletju postavljeni leseni most, ki je služil kot vhod v mesto, tega pa je 1898 zamenjal še danes stoječi Kandijski most. Zgodovinski zapisi potrjujejo, da je objekt služil kot zatočišče prevoznikov, pohodnikov, bil pa je tudi skladišče za blago in živino, kar je povsem logično. Njegova vloga je z izgradnjo mostu in cest začela upadati.

Zdaj

Čas hitro teče in danes je zgradba mitnice v naravnost katastrofalnem stanju. Je zapuščena, ta trenutek neuporabna, nevarna in predvsem zanemarjena. Najbolj na udaru je fasada, ki poka in se kruši na vseh koncih, to velja še posebej za stran ob cesti, kjer ni mesta, da ne bi bila močno odkrušena. Še več, ravno v teh dneh je na pločnik odpadel nov kos ometa. Nadaljnje, lahko opazujemo zapuščena in prerasla vrata ter okna, ki so povečini razbita. Skozi vsaj enega je mogoče v objekt brez težav vstopiti, pogled skozenj pa nam razkrije notranjost. Tam vlada opustošenje ter kup smeti, med njimi škatlice cigaret in druga embalaža, kar da slutiti, da so nepovabljenci (brezdomci, narkomani) notri že bili. Opaziti je mogoče tudi odprta notranja vrata, o čemer si lahko mislite svoje. Posebej nevarna pa je tudi streha in ostali deli, kot so žlebovi. Ti so vsi luknjasti, tako, da ob dežju voda teče direktno na mimoidoče. Ob žlebovih je še obilica ostrih kovinskih predmetov, ki nevarno “štrlijo” ven in ogrožajo pešce ter druge udeležence v prometu. Komu mar, do danes se še nihče ni zganil, lastniku ni padlo na pamet niti to, da bi morda postavil kakšno opozorilo tablo ali pa, da bi vsaj zasilno popravil žleb. Kje so tu še vse ostale institucije, ki bi morale v takih primerih ukrepati?!

Najbolj obupen sprednji del ob cesti

Ozadje problema

Hiša, ta nosi naslov Kandijska cesta 7, je le ena izmed kulturno – spomeniško zaščitenih na tem območju. Register kulturne dediščine razkriva, da je slednja izrazito podolgovatega tlorisa, ima kamnit portal z letnico 1745, baročne oboke v kletnih prostorih in leseni gank na obrečni fasadi. Navedeno je, da gre po vsej verjetnosti za eno najstarejših hiš v Kandiji, domnevno mitnico. Ob tem se nam takoj postavi vprašanje, ali ni morda spomeniško varstvo krivo za trenutno stanje, ki s postavljanjem “nemogočih” pogojev onemogoča lastnika, da bi se lotil prenove. Vendar temu ni tako, saj so, kakor pravijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine (območna enota Novo mesto) investitorju že leta 2003 postavili kulturno varstvene pogoje za sanacijo, oziroma rekonstrukcijo objekta, ki dovoljujejo nadomestno gradnjo resnično dotrajanega objekta v obstoječih gabaritih, a je lastnik kasneje od projekta odstopil.

S strehe visijo različni nevarni kovinski predmeti, z neuporabnih žlebov teče voda …

In tako je ostalo nespremenjeno do današnjih dni. Vmes je bil sicer sprejet občinski prostorski načrt, ki podrobneje predvideva posege na tem delu Kandije, kjer stoji nekdanja mitnica. V njem so občinski veljaki optimistično napovedali, da bodo varovali naravno in kulturno dediščino, med njo so uvrstili meščanske hiše, cerkve, gradove, domačije in tako naprej, s prizadevanjem za obnovo, rekonstrukcije, predvsem pa za varovanje na mestu objektov samih. Glede mitnice je zapisano, da se zagotovi nadomestna gradnja, pri tem pa se upošteva , da višina kapi strehe ne bo ovirala cestnega prometa, kar se dogaja sedaj.

Razbito okno skozi katerega lahko nepridipravi brez težav vstopijo

Takole izgleda del notranjosti, ki jo vidimo skozi razbito okno

Roko na srce nam to nič pomaga. Dejstvo je, da je bila lastniku nadomestna gradnja dovoljena že leta 2003, od takrat do danes je minilo debelih 10 let, stanje pa je še zmeraj enako. Jasno je, da je občina storila odločno premalo, saj ni niti poskušala ukrepati, kaj šele, da bi spodbudila procese, ki bi omogočili spremembe na bolje. Kot kaže se jim ni zdi vredno posredovati ter pomagati rešiti nastalo situacijo. Je že res, da je stvar v zasebni lasti, a stoji v samem središču mesta, na eni najboljših lokacij in angažma pristojnih bi bil več kot pričakovanj. Morali bi se vsesti skupaj in poiskati rešitve, tudi, če je zato potrebnega več časa. Pozabiti bi morali na dogodke v preteklosti in ostale zamere, saj so le te največkrat predmet nesporazuma in nestrinjanja. Vendar tega po vsej verjetnosti ne bo, ker ni interesa v urejanju tega objekta, ki pa ima to moramo priznati vsekakor pomembno zgodovinsko vrednost.

Za konec se spomnimo misli novomeškega župana Alojzija Muhiča: “Treba je družine naseliti v mesto, da dobimo mestno prebivalstvo.” Tu se lahko navežemo na Kandijo, ki je čudovit primer starega mestnega predela, ki leži v neposredni bližini prometnih poti, blizu pomembnih mestnih institucij, skratka v središču. Je prostor, kjer bi lahko naselili nove družine, nove potencialne stanovalce. Imamo možnost narediti to območje eno najbolj priljubljenih v mestu, saj ima za to vse pogoje, a kaj ko ne uspemo odpraviti nobene pomanjkljivosti. Vagon, ki ne paše v območje, ostaja nespremenjen (spodnji prostori se celo urejajo), mitnica bo taka verjetna še dolgo časa, lastniki ostalih hiš pa tudi ne kažejo pretiranega zanimanja za sanacije, oziroma obnove. Edina pozitiva stvar trenutno je že omenjena obnova ceste, ki bo trajala do konca tega leta. Bomo videli, morda ta spodbudi začetek novega razvoja Kandije, ki bi si to vsekakor zaslužila.

Priloge:

Poziv lastniku objekta (1. stran)

Poziv lastniku objekta (2. stran)

Luka REMS, fotografije: Matej VOVKO.

O avtorju: Luka Rems

Človek, ki ljubi Novo mesto. Planinec. Tekač. Računalniški navdušenec. Ponosen Slovenec.Več v zavihku "O nas".

3 komentarji

  1. Kandija

    Nekdo se naj z bagrom zaleti v vsako od teh podrtij, mogoče bo to pot v boljši jutri. 🙂 Sramota, da smo že leta 2013, pa je vsako leto slabše kar se teh objektov tiče.

  2. Novomeščan

    Kdo pa je volil takšno občino? A bi vi, če bi vas povabili da se preselite v Kandijo, živeli v ali ob takšni podrtiji, da ne rečem svinjaku? 21. stoletje je, dejte se zbuditi… Zgledujte se po Ljubljanskem Zokiju 🙂

Trackbacks / Pings

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja