Zgodbe vsakdana

Razumeti in potrpeti

Mestna občina Novo mesto je medijem danes posredovala informacije o poteku prihajajoče rekonstrukcije (čas zapor, faze) 800 metrskega odseka Kandijske ceste in hidravličnih izboljšav kanalizacijskega omrežja v tem predelu. Predvideno je več krajših delov popolnih zapor v različnih časovnih terminih, zaradi gneče pa naj bi promet za novoletne praznike celo sprostili. Sama dela naj bi potekala do konca septembra prihodnje leto. Z omenjenimi ukrepi naj bi ublažili posledice prometnega kaosa, saj je Kandijska cesta ena od osrednjih žil novomeškega cestnega omrežja. / Povezava do prikazov zapor in časovnih terminov.

Kandijska cesta tik pred obnovo

Takoj po omenjeni napovedi del so se oglasili lastniki bližnjih poslovnih prostorov in drugih stanovanjskih objektov ter začeli izražati svoje pomisleke v zvezi z zaporo. Navedli so, da se bojijo počasne gradnje in tako naprej. Na Radiu Krka so med drugim v celoti objavili njihove zahteve:

1. da se dela prestavijo na naslednje leto npr. konec februarja in se dela opravljajo 16 ur dnevno
(in da je efektiva del maksimalna) -da ne bi bilo kot pred leti, ko je bila zapora in delavcev 1 mesec ni bilo na gradbišču ali pa je bil eden ali dva … z lopato
2. da 100% zapor ni oz. so samo kratkotrajne npr 1 teden.. za težja gradbena dela
3. da se ustvari enosmerni prevoz v križiščih možen pretok, kakršen je pač možen

Gre za klasično zgodbo v Novem mestu, kjer ob vsaki napovedani zapori zaradi obnove cest ali drugih objektov krajani sporočajo zahteve, zbirajo podpise ali pa grozijo z nepokorščino. Slednji gledajo izključno svoje interese, ob tem pa iz sebe bruhajo takšen in drugačen populizem. To pomeni, da svoje nestrinjanje izražajo zgolj takrat, ko obnova poteka na njihovem območju, med tem, ko z gradnjami na drugih lokacijah nimajo težav. Dvoličnost vidna iz letala!

Ne razumejo, da gradimo zato, da bi izboljšali kakovost javne infrastrukture, ki zagotavlja razvoj mesta in blaginjo prebivalstva. Kandijska cesta je ena najbolj dotrajanih vpadnic v naši občini, skupaj z ogromno količino vozil in žalostno dediščino stavb v bližini pa pooseblja danes že nekoliko zaostali predel mesta. Na obnovo omenjene ceste se je čakalo vrsto let (odsek mimo pljučnega oddelka bolnišnice je bil že obnovljen), predvsem so bile to le obljube brez dejanj. Številni meščani, ugledni Novomeščani in drugi so dolgo časa pozivali na rekonstrukcijo ceste, izražali jezo in ogorčenje nad občinsko upravo. Vmes je preteklo ogromno časa. Ta trenutek pa smo tik pred začetkom del na že večkrat omenjenem delu Novega mesta, zato je še bolj nesprejemljivo pozivanje po prestavitvi del in zahtevanje ukrepov, ki bi gradnjo le zamaknili.

Namreč, zahteva po odložitvi del na februar 2013 je pokazateljica neznanja, kajti projekt obnove se financira iz Kohezijskega sklada Evropske Unije, ta pa med drugim določa časovne roke za dokončanje gradbenih del. V primeru projekta, v katerega je vključena tudi obnova Kandijske ceste, je bil rok za končanje del že podaljšanj (težave pri razpisu za izvajalca), zato časa za novo odlašanje enostavno nimamo. Dela se morajo začeti čimprej in seveda čim hitreje tudi končati. Enako velja pri zahtevi po odpravi popolnih zapor (oziroma samo kratkotrajne zapore po teden dni). Tudi to ni možno, saj ne gre le za preplastitev, temveč za zamenjavo vse potrebne podzemne inštalacije, pri gradnji primarnega kanala Kandija bodo kopali tudi 8 metrske jarke, kar pomeni, da so popolne zapore nujne za kakovostno in predvsem varno opravljanje del. Predlagatelji naj bi odpravo popolne zapore upravičevali z daljšim delavnikom na gradbišču. Poudariti je potrebno, da več izmen in nočno delo terjata več finančnih sredstev, slednja pa so seveda omejena.

Lahkotnost zahtev

Ob vsem tem preseneča lahkotnost izražanja zahtev, ljudje enostavno hočejo to in ono, sicer grozijo z radikalnimi ukrepi. Morda se vzrok skriva v preteklih razočaranjih in primerih slabih praks, vendar ne smemo posploševati dogodkov med seboj. Vsak je druga zgodba, ki zahteva trezno obravnavanje brez preteklih zamer in predsodkov. Seveda drži, da bo zapora cesta prinesla nekatere zaplete, kot tudi drži, da bodo nekateri prodajalci in obrtniki imeli manjše povpraševanje. A to so stranski učinki s katerimi se moramo sprijazniti ter razmišljati, kaj nam bodo prinesli nova cesta, pločniki, javna razsvetljava in črpališče odpadnih vod. Prinesli nam bodo manj smradu pri črpališču, boljše cestišče, ta bo kos novim prometnim izzivom, pločnike, varčnejšo javno razsvetljavo ter predvsem lepši pogled na Kandijo. Če pomislimo na prodajalce, lahko ugotovimo, da bo izboljšana infrastruktura pripomogla k večjemu obisku in boljšemu ugledu njihove lokacije. Vse našteto je izjemnega pomena za nadaljnji razvoj nekdaj predmestja dolenjske prestolnice, zato so kakršne koli zahteve, ki bi povzročile zavlačevanje projekta nesprejemljive. Torej, kratkotrajno moramo potrpeti, da bomo dolgoročno lahko zadovoljni!

V času krize

Omenjeno zgodbo lahko postavimo tudi v kontekst krize. Smo v recesiji, ko nam bruto domači proizvod upada, nespretnost in aroganca vlade z ukrepi nam niža bonitetne ocene, ta pa vse bolj zatiska pas z varčevanjem na vseh področjih. Najbolj se varčuje ravno na investicijah. Reže se izdatke za javno infrastrukturo, za ceste, železnice, bolnišnice itd. To še dodatno pospešuje krizo ter med ljudmi vzbuja pasivnost in razočaranje, saj se jim zdi, da se nobena stvar nikamor ne premakne, menijo, da stagniramo, torej nazadujemo. V tem času so zato redke investicije v infrastrukturo ključnega pomena, še posebej, če so financirane s strani Evropske Unije, kar velja tudi v našem primeru. Danes šteje vsak meter ceste, vsak odsek železniške povezave, vsaka nova ambulanta … Naša naloga je, da z razumevanjem sprejmemo naložbe, v njih iščemo pozitivne signale ter morebitna nestrinjanja izražamo na način, ki ne ogrožajo projektov. In ja, moramo potrpeti, vsaj nekaj časa.

Torej, kaj že piše v naslovu?

Luka REMS

Trackbacks / Pings

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja