Idejnik za prihodnost

Oživljanje starega mestnega jedra

V preteklosti del mesta namenjen manj premožnim – to je Breg.

Novomeško staro mestno jedro umira na obroke. Trgovine (zadnji je bil Müller), razen nekaj svetlih izjem množično bežijo iz njega v Qlandio, kmalu pa tudi v nov Mercatorjev center v Bršljinu. Ljudi v mestnem jedru skoraj ni več, izvzamemo lahko le službeni čas dopoldan. Zvečer so mestne ulice skoraj povsem prazne, zadnje čase pa določene skupine ljudi v nočnih urah uporabljajo mesto za norenje z avtomobili in ustrahovanje ljudi.

Ni mogoče trditi, da se do sedaj v starem mestnem jedru ni nič zgodilo; obnovljeni Dolenjski muzej (Križatija), povečana in posodobljena Knjižnica Mirana Jarca, sodobnejši Anton Podbevšek Teater, nova Hiša Kulinarike s slaščičarno in restavracijo, na novo vzpostavljene javne sanitarije ter prenova pločnikov na Kandijskem mostu. Ravno tako zadnje čase vidimo na poti ob Rozmanovi cesti pri drevoredu umetniško tržnico (Art market), ki je pokazala, kako si ljudje želijo več podobnih zadev. A to je premalo, poleg vsega pa jedro potrebuje ljudi, ki bodo ustvarili pridih živosti in prijaznosti. Mesto mora biti simbol druženja, prijateljstva, sklepanje poslov ter konec koncev tudi varnosti. Poskrbeti je potrebno, da po ulicah ne bomo gledali prizorov vinjenih ljudi, ki ležijo po pločnikih, da ne bodo objestni vozniki divjali ter ogrožali ljudi in da staro mestno jedro ne bo kraj zbiranja določenih skupin, katerih namen so grožnje, ustrahovanje ter povzročanje strahu.

Novo mesto je v zadnjih julijskih dnevih dobilo informativne table o novomeški kulturni dediščini. Kmalu izide še turistični vodnik. Pohvalno!

Kako torej narediti novomeško mestno jedro lepše, prijaznejše in varnejše. Skrivnost ni zmeraj v velikih projektih, saj veste, vrag se skriva v majhnih podrobnostih. Ukrepe smo razdelili v več sklopov:

Prometna ureditev (za vozila)

Vemo, da mestnega jedra trenutno v celoti (še) ne moremo zapreti, saj bi to povzročilo prometne zamaške že na tako obremenjenih novomeških vpadnicah. Gradnja avtocestnega obroča (obvoznic v sklopu tretje razvojne osi) okrog mesta, ki bi to omogočil še ni na vidiku, za parkirno hišo pri tržnici velja enako. V prometnem smislu je problematično predvsem divjanje (čeprav velja CONA 30) po ozkih ulicah ter ogrožanje pešcev. Kaj lahko storimo?

  • Ovire za umiritev prometa (“ležeči policaji”). Te bi bilo smiselno postaviti na Kandijskem mostu, na Glavnem trgu ob Rotovžu ali ob Hiši Kulunarike, na Prešernovem trgu ter morda še na Rozmanovi ulici nasproti knjižnice. OPOMBA: Nekaj jih je že postavljenih na Sokolski ulici.
  • Radar. Umiritev hitrosti bi lahko dosegli s postavljenim radarjem, s katerim bi upravljajo mestno redarstvo.
  • ZAPORA mestnega jedra (med vikendom dopoldne ter med tednom od 19. ure naprej). Je že res, da si popolne zapore ne moremo privoščiti, lahko pa ob določenih dnevih in urah zapremo določene dele jedra. Predlagamo, da se med tednom poleti (od ponedeljka do petka) zapre mesto v večernih urah od 18. do 24. ure – zapora bi bila od križišča Sokolske ulice in Glavnega trga pri Čajarni do razcepa ceste na Prešernov trg in Rozmanove ulice pri knjižnici. Na ta način bi poleti spodbudili že tako veliko sprehajalcev in omogočili gostinskim lokalom več možnosti za animacijo gostov ter posledično tudi za zaslužek. Sprehajalcev in obiskovalcev bi bilo več, saj ne bi bilo motečega prometa, poleg tega bi zapora privabila kakšna potujoča gledališča in druge aktivnosti. Za med vikendom je smiselno razmisliti o zapori dopoldan (v enakem obsegu). Na zaprtem delu bi dali možnost razvijanja sejmov ter obrtnikom in rokodelcem nudili prostor za predstavljanje in prodajo domačih izdelkov z Dolenjske.

Površine namenjene pešcem

Površine namenjene pešcem se v slabem stanju, javna razsvetljava je zastarela in pomanjkljiva. Kako doseči boljše pogoje za obiskovalce in sprehajalce?

  • Obnova pločnikov z granitnimi kockami. Pločniki od Čajarne do Hiše Kulinarike so v zelo slabem stanju. Nujno bi jih morali obnoviti, pri tem pa zamenjati asfalt z granitnimi kockami, kakršno je tudi vozišče. Obnova pločnikov bi morala doseči še Rozmanovo ulico, tako da bi dobili enotno podobo površin za pešce. Omenjeno naložbo bi morali uvrstiti med prioritete.
  • Postavitev luči na Kandijskem mostu ter obnova javne razsvetljave. Kandijski most, z izjemo luči na začetku in koncu ni osvetljen, zato bi ga morali osvetliti v celoti, v preostalem delu mesta pa zamenjati dotrajane luči ter jih nadomestiti z varčnimi sijalkami in tako zmanjšati svetlobno onesnaževanje. Evropska unija glede tega predvideva v prihodnje določene ukrepe za tiste, ki ne bodo zamenjali potratnih svetil.
  • Koši za smeti. Ob pločnikih naj se postavi več košev za smeti ter tako prepreči odlaganje odpadkov po tleh. Je pa treba poudariti, da tudi pomanjkanje košev ni izgovor za metanje smeti po tleh.
  • Ograditev smetnjakov ob pločnikih. Kar nekaj smetnjakov (kar cel otok) je v mestu, ki kazijo izgled njega samega. Te smetnjake bi lahko ogradili z lesenimi pregradami ter na ta način zakrili pogled nanje.

Stanovanjska politika in težave s trgovinami

V starem delu mesta prebiva vse manj ljudi. Vzroki so jasni. Zgradbe so stare, pri obnovah so težave z raznimi zaščitami objektov kot spomenikov lokalnega ali državnega pomena. Problematičen je prometni dostop. Vse večje trgovine se umikajo, to pa prebivalce dobesedni sili k izselitvi. Podobne težave imajo trgovci. Centri ob avtocesti dosežejo večje število kupcev, na voljo je več parkirnih mest, boljše možnosti za objekte … Vendar, rešitve obstajajo.

  • Subvencije za stanovalce (za obnovo). Občina bi lahko zagotovila preostalim prebivalcem starega mestnega jedra subvencije za obnovo objektov (streha, fasada, okna, energetska prenova) ter jim pomagala pri odpravljanju birokratskih težav.
  • Brezplačno parkiranje za stanovalce mestnega jedra. Prebivalcem naj se zagotovi brezplačno parkiranje na celotnem območju jedra s posebnimi dovolilnicami.
  • Trgovine z lokalnimi izdelki. Tu naj bo prostor za trgovine, ki ponujajo lokalne izdelke, narejene v Novem mestu, oziroma v njegovi okolici (na Dolenjskem). Trgovinam, ki prodajajo take izdelke naj se podeli naziv “NOVOMEŠKA TRGOVINA – LOKALNI IZDELKI” ter pred trgovinami doda tablo z istim napisom. Na tem področju bi se lahko angažirala občina še z enotno podobo (logotipom) za te trgovine z vrečkami, računi in ostalo opremo. Mestna oblast bi to lahko uredila s posebnim odlokom.
  • Domača hrana. Občina naj v gostinskih lokalih spodbuja pripravo domače dolenjske in slovenske hrane. Ponovno naj se vzpostavi določena podoba (po zgledu trgovin) za gostinske lokale.

Pridih živosti

Novo mesto potrebuje več življenja. To pomeni več dogodkov; od kulturnih prireditev pa do sejmov in takih in drugačnih tržnic. Tovrstne prireditve bi dobile več obiskovalcev in več veljave z zaporami mestnega jedra, kar je opisano zgoraj pod “prometna ureditev”.

Večji infrastrukturni projekti

Tudi staro mesto potrebuje večje infrastrukturne projekte – gre predvsem za temeljite obnove. Teh ne moremo veliko pričakovati, saj je naša država v recesiji in vse občine pesti pomanjkanje denarja. A z nekaterimi naložbami bi lahko spodbudili gospodarsko rast. Občina se mora pri iskanju virov financiranja odločneje boriti za evropska sredstva, pri tržno zanimivih projektih pa iskati zasebne vlagatelje in ne postavljati nemogočih pogojev, ki odganjajo zasebnike.

  • Tržnica. Zdajšnji objekt je v zelo slabem stanju, poleg tega ne omogoča dobrih pogojev za prodajo rizičnega blaga (mesa, rib). Občina je pred kratkim izbrala idejno zasnovo, sedaj pa išče morebitne vlagatelje. Začetek gradnje napoveduje za drugo leto. Po obnovi mora tržnica postati središča družbenega življenja, kjer se bodo ljudje srečevali ter klepetali.
  • Narodni dom. Gre za najstarejši narodni dom na Slovenskem, zgrajen je bil leta 1885, danes pa je tik pred tem, da se podre. Zasilne sanacije ga še komaj držijo skupaj. Potrebna je temeljita obnova (zunanjosti in notranjosti). Zaenkrat je občina v rebalansu proračuna zagotovila le sredstva za streho, kar je odločno premalo. Narodni dom mora postati dom novomeških društev, kjer bodo lahko uresničevali svoje programe ter prostor za mlajšo generacijo, ki bo imela dostop do sodobne tehnologije ter drugih ugodnosti.
  • Obnova stanovanjskih objektov. To je naloga lastnikov, ki jih je potrebno (zgoraj navedeno) spodbujati s subvencijami in drugi možnostmi.
  • Značilna hiša na Bregu in Glavnem trgu. V preteklosti so na Glavnem trgu živeli premožnejši, na Bregu pa predvsem reveži. Občina naj odkupi po eno značilno hišo na Glavnem trgu in na Bregu, potem pa naj v obeh hišah uredi muzejsko zbirko, ki bo obiskovalcem (turistom) prikazala značilnosti življenja na Bregu ter na Glavnem trgu. Pri tem bi bilo smiselno sodelovati z Dolenjskim muzejem.
  • Brezžično internetno omrežje. Na območju mestnega jedra naj se vzpostavi brezplačno (ali plačljivo za zmerno ceno) hitro internetno omrežje. To je naložba prihodnosti, ki jo poznajo že v veliko mestih doma in po svetu (Ljubljana, Innsbruck). Danes imamo brezplačno javno dostopno točko le pred Rotovžem na Glavnem trgu.

Turizem

Novo mesto ima ideale možnosti za turizem, saj ima mesto ustanovljeno leta 1365 ogromno kulturne dediščine, ki bi jo bilo smiselno urediti in bolje izkoristiti. Turizem je panoga, ki lahko odločilno pripomore k večji blaginji kraja.

  • Označitev kulturne dediščine z informativnimi tablami – NAREJENO
  • Turistični vodnik po Novem mestu – NAREJENO
  • Značilna hiša na Bregu in Glavnem trgu – opisano zgoraj pod “infrastrukturni projekti”
  • Enotna spletna stran novomeškega turizma. Vzpostaviti bi morali spletno mesto, kjer bi bile zbrane vse informacije o znamenitostih, odpiralnih časih, ustanovah itd.  Na občini pravijo, da je zadeva v pripravi.
  • Enotna turistična kartica (po zgledu Urbane). Lahko bi oblikovali kartice, s katerimi bi dostopali do vseh plačljivih turističnih produktov (muzeji, galerije, kolesa, čolni). Kartice bi lahko kupovali na bencinskih servisih in preko spleta.
  • Čolnarna. Ob Krki se naj v prihodnosti zagotovijo čolnarne s čolni. Čolne bi si lahko enostavno sposodili s turistični kartico.
  • Kolesarnica. Spodbujati moramo zelene načine prevoza. S postavitvijo kolesarnice bi sledili temu cilju. Sposoja bi potekala s turistično kartico.
  • Razgledna točka na Kapitlju. V sodelovanju s Škofijo Novo mesto bi lahko uredili razgledno točko v zvoniku Kapitlja – ideje so že bile, a so padle v vodo zaradi pomanjkanja denarja.

To je le nekaj od predlogov. Vsi meščani ste vabljeni, da zapišete svoje ideje ter dodate svoje predloge. To lahko storite na forumu, v oddelku PREDLOGI ZA BOLJŠE MESTO. Vabljeni! Na koncu bomo predloge posredovali na Mestno občino Novo mesto.

3 komentarji

  1. Luka

    Bravo, pohvalno.
    Me veseli da imaš veliko dobrih idej, držim pesti da te bo občina poslušala.

  2. Imago

    Dobri predlogi, sem takoj za zaprtje za promet, oziroma za preureditev glavnega trga. Meni osebno bi pa bilo zelo všeč da bi le mestni avtobusi smeli v center, pa še to mogoče enosmerno, recimo 2. linija ko vozi v smeri sevno, se zapelje namesto po kandiji, skozi stari center, prav tako lahko še kakšna, poleg tiste ki že vozi. (sicer ne vem, a sme avtobus na most, vendar, občasno vidim po 20 vozil naenkrat gor, pa bi pomoje tudi tisti bus zdržalo)

    • O tem zaprtju je govora že dolgo, do danes žal še brez konkretnih odločitev. Neuradno velja, da do izgradnje parkirne hiše in tretje razvojne osi ne bo nič v zvezi s tem.

      Kljub vsemu obstaja veliko možnosti, da zmanjšamo število vozil, npr. z javnimi oblikami prevoza. Je pa seveda potrebna volja za spremembe in čut, da imamo zelo lepo mesto, na katerem je moč zgraditi dobre zgodbe. Mnogo ljudi pripoveduje o lepih srednjeveških mestecih v Avstriji, Nemčiji, Švici. Tudi Novo mesto je zelo lepo zgodovinsko mesto, tako kot tista v tujini, a mu manjka nekaj vsebine. Več dogodkov, predstav, sejmov itd. Verjamem, da lahko uspemo!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja